Novi trendi digitalizacije v logistiki in transportu – INTERVJU

Kaj se je v zadnjem letu zgodilo na področju digitalizacije, česar podjetja, ki se ukvarjajo s transportom/logistiko, ne smejo spregledati?

Digitalizacija v logistiki in transportu ima jasne trende, ki se jim ni mogoče izogniti. Najbolj pomembna korist digitalizacije za transportna in logistična podjetja je v izrednih možnostih povezave z drugimi akterji v oskrbovalnih verigah. V svoji osnovi je logistika namreč povezovalna funkcija, ki pa mora s fizičnim transportom delovati tako v fizičnem svetu, kot tudi v digitalnem svetu z izmenjavo podatkov. Kdor bo ostal samo v fizičnem svetu, na da bi se s partnerji povezal tudi digitalno, ne bo več zanimiv partner. Pošiljatelji in prejemniki blaga namreč zdaj pričakujejo, da bodo z logisti in transportnimi podjetji poslovali popolnoma avtomatsko in digitalno in da jim bodo na voljo vsi podatki o gibanju in statusu njihovega blaga.

Kaj se obeta v bližnji prihodnosti na področju digitalizacije v logistiki? Katere trende bi izpostavili in zakaj?

V naslednjih letih pričakujem tri večje spremembe v slovenski logistiki in transportu. Umetna inteligenca bo učinkovito planirala transport in naročala prevoze glede na zahteve, glede na proste kapacitete in glede na cene – podobno kot to že dela pri prevozih oseb. Pri krajših regionalnih prevozih se bodo pojavila transportna podjetja, ki bodo imela samo voznike in vozila, in druga podjetja, ki bodo samo organizirala prevoze. Podobno kot za Amazon v tujini že vozijo majhni lokalni prevozniki oz. podizvajalci. Pričakujem tudi pojav odprtih digitalnih logističnih platform za povezovanje akterjev v logistiki, ki jih bo možno uporabljati enostavno in poceni. Gotovo bodo delovale tudi s pomočjo podatkovnih verig in bodo poleg sledenja pošiljk omogočale tudi izmenjavo vseh drugih dokumentov.

Na katerih področjih digitalizacije slovenska logistika zaostaja za velikimi mednarodnimi igralci? Kje in kako bi lahko priključila oz. celo stopila korak naprej?

V slovenski logistiki je ogromno znanja in izkušenj, največjo priložnost pa vidim v povezovanju slovenskih igralcev in v deljenju njihovih kapacitet. Povečati moramo napolnjenost tovornih vozil in s tem zmanjšati obremenjenost cest ter povečati učinkovitost. Druga možnost povezave je v optimizaciji dostave pošiljk na domove in trgovine ter v boljši komunikaciji s prejemniki blaga. Namesto da sedaj v trgovine v nakupovalnih centrih vsako jutro pripelje deset manjših tovornih vozil, bi to lahko opravil zbirni prevoz in samo eno večje vozilo. Enako pri dostavi pošiljk na domove. Vendar se tega na da narediti brez odprtega sodelovanja. Slovenija je dovolj majhna in hkrati dovolj agilna in sposobna za take napredne projekte.

Katere koristi, ki jih prinaša digitalizacija logistike, bi izpostavili?

Vsekakor sta glavni koristi transparentnost poslovanja in zmožnost povezovanja. Pravzaprav sta to dve poslovno pomembni lastnosti, ki pa ju je z digitalnimi orodji precej lažje doseči. Hkrati pa je digitalizacija postala nuja, brez katere se sploh ne da več poslovati. Presenetljivo je, koliko priložnost leži tudi v raznih internih procesih, na primer v skladiščih. V naših projektih vedno močno dvignemo učinkovitost skladišč, zmanjšamo stroške, olajšamo upravljanje in skladišča povežemo s partnerji v oskrbovalno verigo.

Podjetja, ki so že pristopila k digitalizaciji, imajo prednost pred drugimi. Kako naj podjetja, ki se še niso prilagodila, pristopijo k digitalizaciji? Kaj je po vašem mnenju najbolj nujen prvi korak?

Predvsem se je s tem potrebno začeti ukvarjati in delati stalne izboljšave. Koristila bo odprtost do kupcev in dobaviteljev, odprtost do partnerjev in svetovalcev ter uporaba modernih naprednih digitalnih orodij. Ne razvijati lastnih cenenih digitalnih rešitev in ne improvizirati – precej bolj učinkovito je uporabiti rešitve, ki že obstajajo na trgu. Logistika je preveč zahteven posel, da bi se dalo improvizirati.

 

SHARE