Intervju 3. del: Kaj konkretno je potrebno za uvedbo interneta stvari v oskrbno verigo?

Prediskutirala sva koristi uporabe Interneta stvari v oskrbnih verigah. Recimo, da se podjetje odloči, da bo te koncepte uvedlo v svoje poslovanje. Kako naj se to podjetje loti projekta uvedbe Interneta stvari v svoje poslovanje?
Andrej Planina: Pomembno za uvedbo interneta stvari v oskrbno verigo je, da se je vsi udeleženci oskrbne verige lotijo skupaj. Nič ne bo pomagalo, če bo palete sledil samo prevoznik ali samo trgovec. Investicijo in prednosti morajo načrtovati vsi skupaj, le tako bo investicija dobro učinkovala. Hkrati je pomembno okrepiti izmenjavo podatkov med vsemi podjetji v oskrbni verigi. Brez tega ne bo koristi.

Konkretno pa si internet stvari v oskrbni verigi predstavljamo iz dveh delov: senzorji na transportnih enotah (vozila, vozički, palete) in centralni nadzorni sistem, kamor se stekajo vse informacije. Preko takega sistema se vedno in sproti vidi, kje so artikli, pošiljke in vozila. Vpogled v tak sistem pa morajo imeti vsi sodelujoči v oskrbni verigi.

Vizija glede uvedbe Interneta stvari v podjetja torej obstaja. Kakšne ekipo pa podjetje potrebuje za vpeljavo in vzdrževanje sistema?
Andrej Planina: Dobro vprašanje! V zgodnjih fazah, ko se o projektu šele razmišlja, je zelo pomembno imeti izobražene in razgledane ljudi, predvsem tukaj mislim na management, tako zgornji, kot tudi srednji. Brez njih in njihove vizije se taki projekti ne bodo zgodili. Ponovno poudarjam pomembno sodelovanja med podjetji. Projekti uvedbe interneta stvari v oskrbno verigo ne bodo enostavni, predvsem zaradi nujnosti povezovanja z drugimi podjetji. Hkrati pa gre za relativno novo tehnologijo, ko še ni veliko zgledov in bo marsikaj potrebno narediti prvič oz. čisto na novo oz. uporabiti nove moderne koncepte. Prednosti pa so očitne.

Šele po zasnovi sistema pride na vrsto vpeljava in vzdrževanje. Za ti dve fazi so nujno potrebni dobri tehniki, inženirji in tudi izobraženi uporabniki. Vendar tukaj ni skrbi – če bo sistem dobro zasnovan, tako tehnično kot tudi poslovno, ne bo težav. Tudi tukaj velja, da je dobra priprava pomemben temelj in dejavnih uspeha projekta. Tretjino energije je potrebno nameniti za pripravo, tretjino za razvoj oz. izdelavo, tretjino pa za uvedbo.

Koliko pa sistem na podlagi interneta stvari stane?
Andrej Planina: Konkretnih ponudnikov celovitih sistemov interneta stvari za oskrbno verigo še ni, vsaj ne v pravem pomenu interneta stvari. Tako da ni lahko priti do neke ocene investicije. Slovenskim podjetjem v teh fazi ne bi svetoval, da naj se ukvarjajo s stroški investicije – naj se raje pogovarjajo o konceptih skupnega upravljanja z vsemi udeleženimi v oskrbni verigi. Naj diskutirajo o prednostih in o postavljanju prave organizacije. Medtem pa bodo na voljo že komercialni produkti oz. platforme.

Če vseeno poskušam oceniti neko investicijo, bi rekel, da stane senzorska enota za paleto/vozilo/voziček okrog 100 EUR. Na to je potrebno dodati še strošek upravljanja s platformo, strošek montaže senzorjev, vzdrževanja… Kmalu se pokaže, da same strojne naprave ne predstavljajo največjega stroška. Dražje bo postaviti in upravljati s celotnim sistemom. Zato predvidevam, da bo najbolj sprejemljiv nek najemni model plačevanja, pojavila se bodo podjetja, ki bodo skrbela za delovanje sistema. Počakajmo!

Ne smeva pozabiti na varnost – kako varni so podatki v/na Internetu stvari?
Andrej Planina:
Platforme interneta stvari, kjer se bodo zbirali podatki, bodo lahko uspešne le v oblaku. Potrebno bo izbrati zaupanja vredne platforme, ki se fokusirajo na internet stvari. Naj tukaj omenim slovensko skupino OpComm, ki s pomočjo javnega sofinanciranja gradi tako platformo.
Varnosti ne vidim kot večjega problema, saj se ta problematika že ureja in je vedno več informacijskih sistemov že na voljo v oblakih. Ne smemo pa pozabiti urediti problema lastništva podatkov o stvareh. Kdo lahko razpolaga s podatki o neki paleti? Verjetno si bodo morali vsi udeleženci morali nekako razdeliti lastništvo, morda bodo celo ustanovili ločeno podjetje v skupni lasti, ki bo upravljalo s sistemom in s podatki.

Kje lahko ljudje pridobijo znanje, ki jim po olajšalo delo z novimi tehnologijami? Kaj priporočate?
Andrej Planina:
Trenutno pravih in celovitih sistemov interneta stvari v oskrbni verigi pravzaprav še ni postavljenih v praksi. Je pa na voljo dovolj konferenc, obstaja precej javnega materiala na to temo.
Priporočam ogled intervju o Microsoft pogledu na IoT: https://www.youtube.com/watch?v=smE9rjfLiWI.

Kaj pa o internetu stvari v oskrbni verigi menite vi? Imate kakšno vprašanje? Vaš odziv bo dobrodošel. Z zadnjim vprašanjem sva že odprla temo, ki se ji bova posvetila prihodnji teden – Tehnologija. Vabljeni k branju.

Četrti del intervjuja si lahko preberete tule: LINK

 

SHARE
Being part of the Spica management team for more than 15 years, Andrej Planina is considered a leading regional expert in the field of business mobile solutions and technologies for automatic identification. He obtained extensive knowledge working as a project manager for major organizations in the region. Well aware of the business aspects in information processes, Andrej is the author of some of Spica’s successful products. An award-winner for the best innovation for the "Intelligent safety control system“, he is regularly invited to share his knowledge as the lecturer at the University of Ljubljana (Faculty of Engineering and Computer Science, Faculty of Economics). When not working for Špica, he is a passionate wine taster and blogger. Find out more at https://vinovino.si/