Intervju 2. del: Kako konkretno uporabiti internet stvari v oskrbni verigi oz. logistiki?

Prejšnji teden je pogovor potekal splošno, danes pa se osredotočava na oskrbno verigo. Zanimalo me je, kje na tem področju lahko internet stvari prinese poslovne koristi in kako.

Vi ste strokovnjak za oskrbne verige in logistiko. Kako lahko Internet stvari izboljša procese na področju oskrbnih verig? Ali niso oskrbne verige že precej optimizirane, ali sploh še obstaja možnost izboljšav?
Andrej Planina: Najprej pojasnimo pojem »Oskrbna veriga«: pri artiklih široke potrošnje si oskrbno verigo najlažje predstavljamo kot skupek procesov, preko katerih artikli pridejo na police v trgovini: od proizvajalca, preko distribucijskih skladišč, transporta, do trgovca in njegovih polic. Tekom oskrbne verige se hitro menja tudi pojavna oblika artiklov – od razsutega materiala, preko transportnih pakiranj, mešanih palet, do posameznega artikla na prodajni polici. Enako se menja tudi lastništvo artiklov. Ključna lastnost dobrih oskrbnih verig je dobra povezava vseh sodelujočih in intenzivna izmenjava informacij o artiklih, paketih in transportnih sredstvih. Vsi udeleženci morajo dobro videti, kaj se dogaja z njihovimi naročili, pošiljkami, artikli, ljudmi in transportnimi sredstvi. Za dobro vidljivost oskrbne verige zadnjih 40 let uporabljamo črtno kodo, včasih tudi RFID, in preko skeniranja črtnih kod na ključnih točkah oskrbne verige dobivamo sprotne informacije o oskrbni verigi. Ravno tukaj koristno nastopijo sistemi interneta stvari, ko so ‘stvari’ same dovolj pametne in povezljive, da lahko same javljajo svoje stanje, ne da bi moral kdorkoli karkoli skenirati ali zapisovati. Predstavljajmo si vozilo ali paleto artiklov, ki sama v internet javlja svojo lokacijo, stanje in trenutne okoliščine. Taki podatki bi celotno oskrbno verigo naredili popolnoma vidno in to v vsakem trenutku.

Očitno bodo podjetja z internetom stvari res dobila zelo dober vpogled, kaj se dogaja v njihovih procesih. Pojdiva od splošnega k bolj konkretnemu – kaj je potrebno za uvedbo sistema Interneta stvari v recimo logističnem podjetju?
Andrej Planina: Ko razmišljamo o uporabi interneta stvari v poslovnem svetu, se navadno res hitro pokaže, da so ravno oskrbne verige področje, kjer internet stvari lahko najhitreje prinese neke koristi. Od pametnega internetnega hladilnika na primer gospodarstvo ne bo imelo prav veliko koristi. Vpogled v oskrbno verigo pa si vsi že dolgo želijo prav vsi, od trgovcev, do logistov, distributerjev in proizvajalcev.
Predvidevam, da bo za uvedbo koncepta interneta stvari v oskrbno verigo najlažje uporabiti RFID tehnologijo v kombinaciji s senzorji temperature in morda še vlage ter GPS. Na paletah in vozičkih vidim take kombinirane senzorje, na vratih v skladišča in na vozilih pa čitalce senzorjev, ki bodo zaznavali pomembne premike artiklov in palet. Zaposlenim tako ne bo več potrebno skenirati črtnih kod, temveč bo infrastuktura sama zaznavala, kaj se dogaja. Seveda pa ne smemo pozabiti krovne baze podatkov v oblaku in povezave obstoječih sistemov podjetij v to bazo podatkov. Šele te povezave bodo podjetjem prinesle prave koristi. Če poskušam najti analogijo s človeško anatomijo, so senzorji naš vid, centralna baza podatkov so možgani, informacijski sistemi v podjetjih pa so naše mišice.

Naslednji teden se bova posvetila konkretnemu vprašanju kako naj se podjetje loti projekta uvedbe interneta stvari v svoje poslovanje. Vabiva vas h komentarjem in vprašanjem, Andreju pa lahko tudi neposredno pišete.

Tretji del intervjuja si lahko preberete tule: LINK

SHARE
Being part of the Spica management team for more than 15 years, Andrej Planina is considered a leading regional expert in the field of business mobile solutions and technologies for automatic identification. He obtained extensive knowledge working as a project manager for major organizations in the region. Well aware of the business aspects in information processes, Andrej is the author of some of Spica’s successful products. An award-winner for the best innovation for the "Intelligent safety control system“, he is regularly invited to share his knowledge as the lecturer at the University of Ljubljana (Faculty of Engineering and Computer Science, Faculty of Economics). When not working for Špica, he is a passionate wine taster and blogger. Find out more at https://vinovino.si/