EU spreminja registracijo delovnega časa

Vse več delavcev je zaposlenih za krajši delovni čas, čeprav dejansko delajo po osem ali več ur na dan. EU sedaj zahteva spremembo zakonodaj držav članic, tudi Slovenije. Kakšne so zahteve in kako bo po novem potrebno upravljati z delovnim časom?

Če zaposlujete  morate upoštevati minimalne standarde, ki jih opredeljuje evropska direktiva o organizaciji delovnega časa. Ti vključujejo obvezen dnevni in tedenski počitek, odmore med delovnim časom, nočno delo, letni dopust in maksimalno število delovnih dni med tednom. Do sedaj so se zaradi pomanjkljive zakonodaje nekateri temu lahko  izognili, najpogosteje tako, da preprosto niso vodili ustreznih evidenc, EU pa je odločena temu narediti konec. Pojdimo od začetka in poglejmo, kaj mora delodajalec zagotavljati svojim zaposlenim.

Delovni čas in počitek

Kot delodajalec morate zagotoviti, da vaši zaposleni v seštevku štirih mesecev ne delajo v povprečju več kot 48 ur na teden z vključenimi nadurami. Vsak dan mora imeti zaposleni na voljo 11 neprekinjenih ur počitka, na vsakih sedem delovnih dni pa minimalno 24 ur neprekinjenega počitka, ki mu mora biti zagotovljen v obdobju 14 zaporednih dni. V Sloveniji je zakonodaja strožja in določa 12 ur počitka med dvema zaporednima dnevoma, 11 ur pa le v primeru, če je njegov delovni čas neenakomerno razporejen. Če je delovni čas neenakomerno razporejen, lahko delavec v enem tednu dela 56 ur na teden, a mora v obdobju šestih mesecev (oziroma dvanajstih mesecev, če je tako določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, recimo v primeru gostinstva in turizma) povprečna delovna obveznost znašati 40 ur. Delavec ima lahko na teden osem, na mesec največ 20 in na leto največ 180 nadur.

Počitek med delovnim časom

Če delovni čas traja vsaj šest ur delavcu pripada počitek, kako dolg pa je določeno z zakonodajnim pravilom vsake države. V Sloveniji ima delavec, ki dela polni delovni čas, 30 minut odmora, ki se všteva v delovni čas, prav tako pa plačan odmor pripada vsem, ki delajo več kot štiri ure na dan, v sorazmernem deležu. Tudi tega se marsikdo ne drži, v Sloveniji se pojavlja praksa deveturnega delovnika z eno urnim odmorom, kar je v nasprotju z zakonodajo, če se dodatna ura ne šteje kot nadura.

Dopust

Zaposleni morajo imeti na leto pravico do najmanj 4 tednov plačanega dopusta, ki ga delodajalec ne sme nadomestiti z dodatnim plačilom, razen v primeru, če se pogodba o zaposlitvi izteče preden je delavec uspel izkoristiti dopust.

Nočno delo

Delavci, ki delajo ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma, ki delajo ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa, morajo imeti status nočnega delavca.  Za nočni čas se šteje čas med polnočjo in peto uro zjutraj, v Sloveniji pa čas med 23. uro zvečer in šesto uro zjutraj, oz. če gre za izmensko delo, med 22. uro in 7. uro zjutraj. Nočni delavec v povprečju ne sme delati več kot osem ur v obdobju 24 ur, če pa njegovo delo kvalificirano kot zahtevnejše pa v nobenem 24 urnem obdobju ne sme delati več kot 8 ur. Slovenska zakonodaja je tukaj liberalnejša, saj pravi, da delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan, omejitev osmih ur v obdobju 24 ur pa zahteva le za delovna mesta iz katerih izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Nočnemu delavcu pripada daljši dopust. Koliko mora biti ta daljši, zakonodaja ne določa.

Uredba se ne upošteva

Direktiva je v veljavi že od leta 2003, a se žal marsikje ne upošteva pravilno ali se tolmači napačno, predvsem zato, ker delodajalci nimajo ustreznega sistema, ki bi omogočil natančno beleženje delovnega časa, je opozorila Evropska komisija.  Zaradi povečanega števila kršitev, ki ga zaznavajo v vseh državah, bodo vse članice sedaj delodajalcem morale naložiti vzpostavitev sistematičnega in zelo natančnega evidentiranja delovnega časa. Največ kršitev se v Sloveniji pojavlja v dejavnosti gradbeništva, gostinstva, turizma in trgovine, opozarja slovenski inšpektorat za delo, ki je na pomanjkljivo zakonodajo vlado že večkrat opozoril.

Spremembe beleženja delovnega časa

Kot navajajo tudi v poročilu o delu za leto 2018 so nujne spremembe zakona, sicer spoštovanje zakonodaje v zvezi z delovnim časom ni mogoče preverjati. Kako to?

Zakon namreč predvideva le obveznost delodajalca, da vodi evidenco o številu ur opravljenega dela, ne pa tudi časa prihoda in odhoda na delo. Zaradi tega tako ni mogoče ugotoviti, v katerem delu dneva je delavec opravljal delo ter ali mu je delodajalec zagotovil tudi vse pravice.

Inšpektorji tako opažajo, da je vse več zaposlenih za krajši delovni čas, čeprav dejansko delajo po osem ali več ur na dan. Kršitve delovnega časa so pogosto posledica odsotnosti zaradi bolniških in splošnega pomanjkanja delavcev.

Inšpektorji opažajo trend, da delodajalci od delavcev v trgovini zahtevajo, da beležijo prihod na delo šele ob dejanskem začetku dela, čas priprav na delo (na primer preoblačenje) pa ni zabeležen delovni čas.

Pogoste so tudi kršitve razporeditve delovnega časa, ki določajo, da delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

Med tem, ko bo natančno evidentiranje delovnega časa zaposlenim prineslo pripadajoče pravice, pa po drugi strani delodajalcem prinaša tudi orodje, s katerim pridobijo vpogled v dejansko količino časa porabljenega za opravljeno delo, kar je podlaga za izračun produktivnosti oziroma učinkovitosti. Tudi Industrija 4.0 zahteva vpeljavo konceptov načrtovanja, analize in evidentiranja delovnega časa za posamezne naloge, ki ga nato skozi čas glede na spremembe in zahteve preko stalnih izboljšav optimiziramo. V Sloveniji se podjetja, ki imajo težave s konkurenčnostjo, ne zavedajo dovolj dobro, da niso zgolj rezultati tisti, ki štejejo, ampak je potrebno upoštevati tudi čas, v katerem so ti doseženi. Nič nam ne pomaga, če izdelujemo recimo najboljše sedežne garniture, če pa za izpolnitev naročila potrebujemo dvakrat več časa kot konkurenca v tujini.

SHARE
Tone has established Špica Group back in 1989. Since then the Group has grown to 100 employees in 6 countries in Adriatic Region and in UK. Tone is a director of Špica Group and main generator for new ideas, regarding products, processes and vision of the Group. Tone is customer centric oriented person, therefore he is active in sales department, which keeps him focused to the main part of Špica Group business, which is people's efficiency and agility.