Uvajanje mobilnega poslovanja kot strateške prednosti

Te dni je bil v Portotožu seminar PIES, kjer smo imeli na koncu sekcije “MOBILNOST” tudi dobro obiskano okroglo mizo na isto temo. Na okrogli mizi smo imeli pred 70 udeleženci naslednje eminentne goste:
1. SAP Slovenija, Milan Dragič, direktor
2. Luka Perne, Microsoft
3. Primož Košir, GisData

Debata je bila živahna, pokrili smo vse najbolj pomembne aspekte pogleda na mobilnost.
Spodaj pa boste našli moja razmišljanja in napotke glede uvajanja mobilnosti v poslovne informacijske sisteme.

1. Uvodno predavanje

Priznana analitična hiša Gartner je definirala 4 glavne sile, ki vplivajo na razvoj IT sistemov: 
  1. Družabnost (Social)
  2. Mobilnost
  3. Informacije
  4. Oblak
Na našem »mobilnem« sklopu predavanj se bomo posvetili temi mobilnosti in skozi poglede naših predavateljev spoznali različne poglede in razmišljanja slovenskih in tujih strokovnjakov. Posebej bodo poudarjene teme, ki so zanimive za informatiko v energetiki in v drugih podobnih branžah, po angleško to branžo pogosto imenujejo »utilities«.
Naj ob tem ne pozabim omeniti še popoldanske okrogle mize ob 17:15, ko bomo skozi pogovor problematiko osvetlili še v bolj neformalni obliki. Teko celega sklopa bi rad dosegel še dialog med poslušalci in predavatelji – zato vas prosim, da si kar pripravite vprašanja za naše predavatelje – po vsakem predavanju bo nekaj minut časa za vas. Še več časa za debato pa bo seveda na okrogli mizi ali med odmori.

2. Iztočnica

Gartnerjevi analitiki pravijo, da mobilno računalništvo povzroča največjo spremembo v življenju ljudi, takoj po pojavu avtomobilov. Podobno kot pri pojavu avtomobila, je tudi pri pojavu mobilnih računalnikov kopica sekundarnih posledic. Spreminja se način, kako ljudje delajo. Spreminja se način preživljanja dneva. Masovna uporaba povzroča nastanek novih infrastruktur, novih storitev in novih podjetij. Mobilnost povzroča velike premike v informatiki. Nove mobilne naprave se hitro pojavljajo in hitro izginjajo, poslovni uporabniki tudi od poslovnih aplikacij pričakujejo enako uporabniško izkušnjo kot pri svojih osebnih aplikacijah. Pogosto je privatna mobilna naprava celo bolj zmogljiva od službene naprave. Uporabniki zato vedno bolj pogosto želijo uporabljati svoje lastne naprave, kar je velik izziv za IT oddelke v podjetju, ki morajo zagotavljati varnost sistemov in hkrati še dobro uporabniško izkušnjo mobilnih uporabnikov.

3. IT trendi v 2014

No, poglejmo, kaj je poleg spiska 4 glavnih smernic v informatiki Gartner še povedal.
Med 4 glavnimi smermi delujejo še dodatne sile. Poglejmo si njihov spisek na levi strani, še posebej prve štiri točke v modri barvi, ki so zanimive za nas danes:
  1. Mobilne naprave, raznolikost in upravljanje
  2. Mobile aplikacije
  3. Internet vsega oz. Internet stvari
  4. Hibridni oblak in IT kot posrednik storitev
Na današnjih predstavitev in na okrogli mizi se bo – prepričan sem – vse vrtelo okrog teh štirih točk. Pa vseeno porabimo še nekaj minut, da te štiri točke pogledamo natančneje:

4. Mobilne naprave – raznolikost in upravljanje

Poglejmo stanje in napovedi na temo mobilnih naprav, na ekranu jih imamo razdeljene glede na operacijski sistem (zeleno = Android, rdeče = iOS, modro = Windows). Ni presenečenje, da je v zadnjih letih Android zelo hitro dosegel večinski delež in da njegovo prevlado lahko pričakujemo še v naslednjih letih. Zame sta sporočili te tabele dve:
  1. Mobilni operacijski sistemi so se konsolidirali: imamo tri glavne izvedbe: Android, iOS in Windows. Google, Apple in Microsoft. Drugi manjši so izginili.
  2. IT oddelki v podjetjih morajo poznati vse tri, če želijo dobro obvladovati mobilne naprave v podjetju.
Gartner dodatno navaja, da se bodo mobilne naprave še naprej pojavljale v treh različnih oblikah: male (telefon), večje (tablice) in nosljive (wearable, zapestnice, ure, očala, bluetooth).
Glede Mobile Device Management orodij (MDM)pravijo, da se trg še vedno hitro spreminja, čeprav smo že v letošnjem letu doživeli nekaj sprememb. Svetujejo, da naj IT oddelki z večjimi odločitvami še počakajo in naj ravnajo »taktično« in naj s pravo taktiko počakajo na leto 2016, ko bo odločitev glede MDM lažja. Vsekakor pa je od razmisleku o MDM potrebno upoštevati zahteve uporabnikov in dejstvo, da bodo obstajale različne mobilne platforme in da bo potrebno obvladati vse.

5. Mobilne aplikacije

Tukaj ne bi govoril o razvojnih orodij, niti o »consumer« aplikacijah, temveč bolj o pomenu mobilnih aplikacij v poslovno kritičnih procesih. Ne zanima me branje elektronske pošte na mobilni napravi, niti brskanje po internetu, temveč aplikacije za podporo poslovno kritičnim procesom.
Izkaže se, da obstaja dva tipa mobilnih aplikacij: prva za goli zajem podatkov na terenu, ki so navadno zelo enostavne; drugi tip pa so aplikacije, ki mobilnemu uporabniku nudijo vso podporo, da samostojno opravi svojo mobilno nalogo. Fokus današnjega razmišljanja bodo te druge, ki prinašajo tudi mnogo večjo poslovno vrednost.
Ko mi v naših projektih vzpostavljamo podporo za mobilne poslovne procese, hkrati intenzivno odpravljamo mrtve čase v procesu in neproduktivne korake. Končni cilj projektov ni vzpostavitev mobilne podpore ali mobilne aplikacije, temveč zmanjševanje stroškov poslovanja ali povečevanje dodane vrednosti vsakega koraka v poslovnem procesu.
Pri mobilnih aplikacijah ne smemo pozabiti niti na orodja za zajem podatkov na terenu niti na orodja za komunikacijo z uporabnikom. RFID, QR koda, glasovno komuniciranje, virtualna resničnost (Google Glass) se vedno bolj pogosto uporabljajo tudi v praksi.
Kljub temu, da sam na začetku rekel, da se ne bomo pogovarjali o razvojnih orodjih, pa ne smemo pozabiti na raznolikost mobilnih operacijskih sistemov. Ko razmišljamo o mobilnih aplikacijah, moramo hkrati z njimi razmišljati tudi o tipu naprave, ker bo ta določila operacijski sistem, na katerem bomo morali razviti ali kupiti aplikacijo.
Naj tukaj pokažem en primer, ko nek velik slovenski naročnik točno ve, katere funkcije naj bi imela njihova pomembna mobilna aplikacija, ne morejo pa se zediniti okrog operacijskega sistema in se projekt že nekaj let ne premakne. Informatika želi en operacijski sistem, vendar ne najdejo primerne mobilne naprave s tem operacijskim sistemom. Naprave, ki so s stališča uporabnikov primerne, imajo drug operacijski sistem, ki pa za informatiko ni zaželen. Pogosto naletimo na tako situacijo, ki se jo da rešiti le z argumentiranim pogovorom in na koncu še s kompromisom.
Sam osebno pa bi večjo pomembnost dal napravam samim in ne toliko operacijskemu sistemu. Informatika mora v vsakem primeru obvladovati več različnih operacijskih sistemov. Bolj pomembno je, da so mobilni uporabniki učinkoviti. Ne smemo pozabiti, da se mobilne aplikacije uporabljajo v zahtevnih terenskih okoljih, od gozdov, skladišč, na vrhu stebra daljnovoda, v gradbeni jami in podobno. Ne pozabimo na končne uporabnike naših mobilnih rešitev!

6. Internet stvari

O izrazu Internet stvari le toliko, da to po moji definiciji pomeni fenomen, ko informacijski sistemi komunicirajo s stvarmi direktno, ne več preko ljudi. Tukaj gre lahko za enosmerno komunikacijo – take sisteme že dobro poznamo (pametni števci, RFID za detekcijo predmetov v oskrbni verigi in logistiki, senzorji okolja) ali pa za dvosmerno komunikacijo. Šele dvosmerna komunikacija s stvarmi bo prinesla večje premike. Šele ko bo informacijski sistem javil stroju, naj se vklopi, ali paketu, da naj počaka na prejemnika na tej-in-tej lokaciji. Zametki takih sistemov že obstajajo, analitiki pa napovedujejo da se bo v naslednjih letim močno povečevalo število stvari, ki bodo priključene na internet in ki ne bodo namenjene komunikaciji z ljudmi. Število naprav, ki so priključene v intertnet se bo v prihodnje močno povečevalo (graf)!
Morda vam bo koristno vedeti, da Evropska komisija preko svojih razpisov močno financira razvoj takih sistemov na osnovi interneta stvari in da želi vzpostaviti EU kot vodilno regijo v svetu za to področje.
Za elektro-distributerje je pojav Interneta stvari zanimiv morda v toliko, ker lahko svoja omrežja ponudijo uporabnikom tudi v ta namen. Ali pa da uporabijo svoje obstoječe naprave po terenu kot vir podatkov ali kot koncentrator podatkov, ki nastajajo pri odjemalcih. Problem »last mile« se je zdaj spremenil v problem »last 100 meters«. Kot koncentrator podatkov se pogosto omenja tudi mobilni telefon, še posebej ko govorimo o senzorjih in napravah, ki jih nosi človek, teh pa bo vedno več (pametni telefon<->pametna ura<->pametna zapestnica).

7. Predavanja

  1. Projekt uvedbe mobilnih naprav in avtomatskega dispečinga 500 serviserjev, Andrej Planina
  2. Projekt uvedbe upravljanja z mobilnimi servisnimi ekipami, Simon Kozjek, Eles, Miran Gabrovšek, Miga
  3. Projects in field mobility in utilities and future mobile device, Sylvaine Smith, Motorola Solutions
  4. Trendi na področju mobilnih naprav in mobilnih OS, Luka Perne, Microsoft
  5. Priporočila, kako s pomočjo inovacij na podlagi mobilnih SAP rešitev pozitivno vplivati na poslovanje, Avtenta, Igor Kavčič
  6. GIS gradniki v mobilnih sistemih, Gisdata GDI, Primož Košir


Precej več podrobnosti o uporabi mobilnih IT rešitev in o njihovih implikacijah boste seveda slišali v današnjih predavanjih. Slišali boste o konkretnih projektih v Sloveniji in v tujini, slišali boste, kako o mobilnosti razmišljajo vodilni svetovni proizvajalci programske opreme in kaj delajo vodilno svetovni proizvajalci strojne opreme.

8. Okrogla miza

Uvajanje mobilnega poslovanja kot strateška prednost« ob 17:15
  1. SAP Slovenija, Milan Dragič, direktor
  2. Microsoft, Tadej Pukl
  3. GisData, Primož Košir
Vodi: Andrej Planina, Špica
SHARE
Being part of Spica management team for more than 15 years, Andrej Planina is considered a leading regional expert in the field of business mobile solutions and technologies for automatic identification. He obtained extensive knowledge working as a project manager for major organizations in the region. Well aware of the business aspects in information processes, Andrej is the author of some of Spica’s successful products. An award-winner for the best innovation for the "Intelligent safety control system“, he is regularly invited to share his knowledge as the lecturer at the University of Ljubljana (Faculty of Engineering and Computer Science, Faculty of Economics). When not working for Špica, he is a passionate wine taster and blogger. Find out more at : http://vinskezgodbe.blogspot.com.