Reindustrializacija ali Deindustrializacija?

Samo ena črka razlike, pa tako drugačen pomen!

V zadnjih desetletjih so razne evropske vlade in tudi evropska komisija cincali, ali bi bilo za države in Evropo bolje, da se za svoj razvoj naslonijo na industrijo ali na storitve. Reindustrializacija ali Deindustrializacija? Dilema ni bila enostavna. Nekdanja miselnost, da je industrija nekaj zastarelega in da je povezana z umazanim okoljem, se je obrnila na glavo. V evropski industriji je danes zbran višek najvišje svetovne tehnologije. Po krizi iz leta 2008 pa se je jasno pokazalo, da se brez industrije Evropa ne more razvijati. Zaradi vrhunsko organizirane in avtomatizirane industrije v Evropi strošek delovne sile ni več tako pomemben, kot je bil pred desetletji. Proizvodnja se je iz Azije začela vračati v Evropo, kar pozitivno občutijo tudi slovenska industrijska podjetja.

Na Kitajskem so se v zadnjih 5 letih plače povečevale po 14% letno!

Evropska komisija se je odločila, da je reindustrializacija pomembna strategija. Razmišljanje je lepo podala poljska komisarka za notranji trg, industrijo in podjetništvo Elżbieta Bieńkowska v svojem govoru poleti 2015.

Komisarka Bieńkowska pravi, da gredo industrija in storitve z roko v roki in da ena brez druge ne moreta. Kjer bo industrija, bodo tudi storitve. Tudi kupci poleg samega industrijskega izdelka pričakujejo storitve. Govori o agilnih vrednostnih verigah, o pametnih storitvah in o pametni industriji.

Kot glavne razloge, zakaj se v Evropi večajo tuje investicije v proizvodnjo in zakaj se industrija v Evropi razvija kljub drugačnih predvidevanjem iz začetkov globalizacije, navaja štiri:

  1. napredek na področju avtomatizacije in 3D tiskanja,
  2. povečevanje stroškov dela na Kitajskem (v zadnjih 5 letih so se tam plače povečevale po 14% letno!),
  3. višja kakovost in bolj agilno zadovoljevanje potreb kupcev,
  4. boljša zaščita intelektualne lastnine v Evropi.

Tudi Vlada Republike Slovenije je decembra 2015 sprejela Strategijo pametne specializacije Slovenije, ki je sicer zelo široka, vendar se v enem od treh področij dotika tudi Industrije 4.0. Trenutno na MVZT ocenjujejo prijave na razpis za sofinanciranje razvojnih programov, ki morajo biti skladni s Strategijo pametne specializacije. Računamo, da se bo z izborom nekaj projektov začelo še bolj konkretno delo pri digitalizaciji slovenske industrije in na povezavi v celotno skupno evropsko industrijo.

Slovenski usmerjevalci politik na žalost še vedno ne dojemajo, kako pomembna je industrijska proizvodnja za Slovenijo. Časopisi so še vedno polni zgodb iz finančnega sveta in turizma, o industriji pa je premalo brati. Kot da ne bi vedeli, da je leta 2014 v Sloveniji industrija ustvarila 19,4 milijard evrov prihodkov, turizem pa je izvozil samo 2,4 milijardi evrov (vir: Surs, statopis 2015 in Surs).

V industriji je v Sloveniji zaposlena vsaka tretja oseba in industrija ustvari 23% celotnega BDP:

BDP 2014 Slovenija

Bilo bi izvrstno, če bi na Ministrstvu za gospodarstvo ustanovili Direktorat za reindustrializacijo! Čim prej moramo začeti uvajati principe Industrije 4.0!

SHARE
Being part of Spica management team for more than 15 years, Andrej Planina is considered a leading regional expert in the field of business mobile solutions and technologies for automatic identification. He obtained extensive knowledge working as a project manager for major organizations in the region. Well aware of the business aspects in information processes, Andrej is the author of some of Spica’s successful products. An award-winner for the best innovation for the "Intelligent safety control system“, he is regularly invited to share his knowledge as the lecturer at the University of Ljubljana (Faculty of Engineering and Computer Science, Faculty of Economics). When not working for Špica, he is a passionate wine taster and blogger. Find out more at : http://vinskezgodbe.blogspot.com.

LEAVE A REPLY