Kako s pomočjo IoT digitalizirati oskrbno verigo

Moj zadnji tekst je imel apokaliptično napoved, da v logistiki ni več dela. Na sam tekst sem dobil kar precej odzivov, nekateri so me opozarjali, da vodjem logistike napovedujem, da bodo morali odpustiti svoje ljudi… Resnici je sicer potrebno pogledati v oči, spremljati moramo spremembe v okolici in se jim dovolj zgodaj prilagoditi ali jih celo uporabiti v svoj prid.

Kaj naj direktorji in vodje logistike in skladišč naredijo, da jim ne bo potrebno “zapirati štacune”?

Časi za vodje v logistiki niso enostavni. Dogaja se cel kup stvari, investicije so omejene, kupci zahtevajo vedno več, priložnosti ni malo. Kaj naj naredijo? Česa naj se lotijo?

1. Prepoznati trende

Trenutno najbolj vroči trendi so IoT (Internet stvari), RFID, avtomatizacija postopkov, izmenjava informacij s partnerji. Spremljajte dogodke, pojdite pogledat v tujino in na sejme, pogovarjajte se s svojimi dobavitelji logistične tehnologije. Pogovarjajte se tudi s svojimi dobavitelji in kupci, angažirajte zunanje svetovalce.

Konkretno predlagam obisk sejma Logimat, ki bo od 8. do 10. marca v Stuttgartu. http://www.logimat-messe.de/en. Za skupni obisk se lahko dogovorite tudi z nami. Javite se Alešu Habiču.

2. Avtomatska identifikacija predmetov

Vaša naslednja aktivnost bo gotovo povezana z avtomatskim prepoznavanjem predmetov, artiklov in pošiljk na vseh pomembnih točkah v oskrbnem procesu. Na vhodu, pri vsakem premiku, na izhodu, pri spremembi lokacije – vse je potrebno zabeležiti in spremembe posredovati v nadzorni sistem. Seveda mora biti identifikacija narejena s čim manj dela in čim manj zamudami, narejena mora biti avtomatsko. Idealna sta RFID in črtna koda. Čitanje črtne kode ne sme vzeti več kot desetinko sekunde, branje RFID pa se mora dogajati brez zaustavljanja viličarja – kar med njegovo vožnjo!

Konkretno take sisteme uporablja na primer Pošta Slovenije, ki ima vse svoje transportne vozičke opremljene z aktivnimi RFID značkami in sproti v realnem času spremlja prisotnost svojih vozičkov v svojih treh glavnih logističnih centrih. Na ta način lahko upravljajo z vozički in vedo, kje so in kam so namenjeni. Beleženje lokacije se dogaja avtomatsko, brez človeškega posega. Več o Špica rešitvah na to temo: http://www.spica.si/resitve/oznacevanje-in-sledenje

3. Optimizacija postopkov

Optimizacija postopkov je naloga prav vsakega zaposlenega, še posebej pa vodij. Potrebno je narediti čim več učinka s čim manj vložka, ljudi in stroje je potrebno resnično dobro izkoristiti. Potrebno je imeti informacijski sistem, ki upravlja tudi z najbolj drobnimi deli procesa. Potrebno je slediti mikro lokacije artiklov v skladišču, rok uporabe vsakega izdelka, lokacijo vsakega viličarja in zaposlenega. Informacijski sistem mora delo razporejati tako, da se v enem premiku izvede čim več dela. Ko gre skladiščnik enkrat v skladišče, naj v svojem obhodu naredi čim več. Pri opravilih, ki se jih naredi zelo veliko, je pomembna vsaka sekunda.

Konkretno vam lahko postrežem s projektom uvedbe glasovnega vodenja opravil v skladišču Gorenje Servisa. Podoben sistem uporablja tudi Ledo na Hrvaškem. Z voice rešitvijo smo skrajšali čas, ki je potreben za pripravo pošiljke v skladišču. Če smo pri vsaki pošiljki prihranili 2 minuti časa in če skladišče naredi letno 50.000 pošiljk, to pomeni prihranek enega človeka!

4. Prilagoditev naročnikom

Kupec je kralj in vedno ceni dobro opravljeno storitev. To je pripravljen tudi plačati, ne glede na to, kaj govori. Kupcu moramo ponuditi sprotne podatke o vseh artiklih ali pošiljkah, ki jih je naročil. Več kot mu bomo dali podatkov, bolj nam bo zaupal. Seveda ne smemo pozabiti na standardizacijo, da ne bomo delali svojega vmesnika za vsakega od kupcev. Uporabimo GS1 logistično nalepko in GS1 EPC Gen2 RFID značke.

Konkretno vam predlagam uvedbo RIP – EDI sistema za izmenjavo podatkov s partnerji. Izmenjujte si čim več podatkov, ne samo tiste, ki so nujni.

SHARE
Being part of Spica management team for more than 15 years, Andrej Planina is considered a leading regional expert in the field of business mobile solutions and technologies for automatic identification. He obtained extensive knowledge working as a project manager for major organizations in the region. Well aware of the business aspects in information processes, Andrej is the author of some of Spica’s successful products. An award-winner for the best innovation for the "Intelligent safety control system“, he is regularly invited to share his knowledge as the lecturer at the University of Ljubljana (Faculty of Engineering and Computer Science, Faculty of Economics). When not working for Špica, he is a passionate wine taster and blogger. Find out more at : http://vinskezgodbe.blogspot.com.