Intervju 4 del: Tehnologija Interneta stvari

Vemo torej, da tehnologija interneta stvari prinaša številne koristi. O kakšni tehnologiji pa sploh govoriva?
Andrej Planina: Cilj tehnologije IoT je povezati fizični svet z digitalnim svetom. Kar se tiče konkretnih sestavnih delov tehnologije interneta stvari, bi jo razdelil v tri sklope:

  1. senzorji za zajem podatkov
  2. komunikacija za prenos podatkov v obdelavo
  3. obdelava in hranjenje podatkov

Kar se tiče senzorjev, so ti že dolgo na razpolago. V oskrbni verigi so pomembni predvsem RFID za identifikacijo fizičnih stvari (artikli, palete, škatle), GPS za lokacijo premičnih sredstev ter senzorji okolice (temperatura, vlaga, tresljaji).

Večji problem se pojavi, ko je te senzorje potrebno napajati in podatke z njih prenesti v centralo. Tu je trenutno problem cena – še posebej pri premičnih senzorjih ki zahtevajo bodisi mobilno komunikacijo bodisi hranjenje zajetih podatkov pri sebi in občasni prenos zgodovine podatkov v centralno obdelavo. Če se odločimo za kasnejši offline dostop do podatkov, nastopi še dodatni problem zakasnjenih podatkov, kar močno zmanjša prednosti interneta stvari. Če pa želimo podatke s premičnega senzorja imeti stalno na voljo, moramo imeti GSM prenos podatkov, kar za sabo potegne SIM kartico, napajanje in naročnino na prenos podatkov. Mobilni operaterji po vsem svetu se sicer trudijo, da bi za ta namen vpeljali t.im. »Embedded SIM«. Upam, da se jim bo kmalu uspelo dogovoriti.

Tudi glede tehnologije za hranjenje in obdelavo podatkov stvari še niso popolnoma jasne oz. ni prav veliko ponudnikov. Za namen hranjenja in obdelave IoT podatkov vidim kot edino možnost neko storitev v oblaku. Sicer se cel IT počasi seli v oblak, vendar za namene IoT še ni prav veliko izbire. Človek bi si pravzaprav želel celovite ponudbe – vse pri enem ponudniku: platforma za hranjenje in obdelavo podatkov, komunikacija in senzorji – pa še dodatne vire podatkov bi bilo lepo imeti. Morda se bo tega lotil kateri od mobilnih operaterjev. Vodafone in Telefonica sta kar aktivna.

Pri razmišljanjih o tehnologiji ne smemo pozabiti na pričakovanja poslovnih uporabnikov. Ne moremo mimo raziskave, ki jo je leta 2012 naredil Forrester in med drugim vprašal poslovne uporabnike na področju oskrbne verige, katero tehnologijo vidijo v sklopu IoT razmišljanj. Marsikoga bo presenetilo, da je na prvem mestu črtna koda! Mene ti ni tako presenetilo, saj se črtna koda v oskrbni verigi že zelo dolgo uporablja in je izredno poceni.

Rezultate študije in njihovo razlago si lahko preberete tule.
Povzetki pa so navedeni tule:

Torej, če prav razumem – internet stvari nam omogoča zbiranje ogromne količine podatkov, ki jih nato prenese nekam v oblak in tam pretvori v uporabne informacije za poslovne odločitve. Tehnologija za zbiranje teh podatkov že obstaja, zatika se pri prenosu in uporabi teh podatkov v poslovne odločitve.
Andrej Planina: Da. Prenos podatkov s senzorjev je problematičen predvsem v primeru mobilnih senzorjev. Pri fiksnih senzorjih problem ni tako velik, tam imamo na voljo napajanje in komunikacijo.
Zatika se tudi pri obdelavi podatkov, saj podjetja potencialni uporabniki pogosto ne vedo, kakšna obilica podatkov bi jim bila lahko na voljo in kaj bi lahko naredili s takimi podatki. Pričakujem, da se bodo našli ponudniki celovitih rešitev za oskrbno verigo, ki bodo svojo storitev oblikovali na podlagi IoT rešitev. Pričakujem kompletno storitev. Ne verjamem, da bo vsako posamično podjetje v oskrbni verigi delalo svojo lastno celovito rešitev. Posameznim podjetjem svetujem, naj uporabijo IoT vsaj v delu svojega poslovanja, da dojamejo, kje so poslovne prednosti. Kot najbolj učinkovito področje bi svetoval sledenje vračljive embalaže. Uporaba RFID značk in anten na vratih v skladišče. Tehnologija je zrela, Špica ima na primer kompletno rešitev, ki jo lahko hitro postavimo, učinki pa so hitri in jasni. Problematika vračljive embalaže je namreč v celi oskrbni verigi precej pereča.

Kot sva rekla že v enem prejšnjih intervjujev, je v oskrbni verigi nujno sodelovanje vseh členov. Najbolje bi bilo, če bi se tudi pri postavljanju IoT rešitev združili interesi vseh sodelujočih. Morda bodo podjetje za upravljanje oskrbne verige na osnovi IoT skupaj ustanovili proizvajalci, distributerji in trgovci?
Vsekakor malim akterjem ni lahko uvesti konceptov Big Data, Data Mining, Pattern Recognition in Predictive Analytics. Potrebno je sodelovanje strokovnjakov. V Sloveniji je na to temo precej naredil IJS in njihov oddelek za inteligentne sisteme pod vodstvom prof. dr. Matjaža Gamsa.

Kaj torej predlagate slovenskim podjetjem, ki delujejo v oskrbni verigi?
Andrej Planina: Kot sem že rekel, bo posameznim akterjem oskrbne verige težko narediti celovito in sasmostojno rešitev. Morali se bodo združiti. Morda tukaj lahko odigrajo vlogo večji akterji, največji trgovci, logisti ali pa največji proizvajalci. Ali pa regionalno neprofitno združenje, GZS ali GS1, podobno kot so se v Sloveniji poenotili ob uvedbi e-računa.

Prvi celoviti ponudniki IoT oblačnih storitev bodo verjetno tista podjetja, ki so že sedaj aktivna na področju računalniške izmenjave podatkov (RIP, EDI). Ti že sedaj obdelujejo in hranijo velike količine podatkov o konkretnih logističnih transakcijah. Če jih bodo dopolnili z javnimi podatki, s podatki iz lastnih virov, v ponudbo dodali še senzorje za kreiranje dodatnih podatkov in iz tega uspeli kreirati dodano vrednost.
Ne pozabimo tudi na start-up podjetja, ki na tem področju vidijo svojo priložnost! Tukaj sem se spomnil na izjavo Kristjana Pečanca, vodje Hekovnika: »V tem trenutku imamo vse tehnologije, ki jih potrebujemo. Nič nas ne omejuje razen nas samih, da nismo bolj uspešni. To je čar interneta stvari in zato bo to področje v prihodnjih letih doživelo nepredstavljivo rast.«. Kristjan ima dober vpogled v IoT svet!

SHARE
Being part of Spica management team for more than 15 years, Andrej Planina is considered a leading regional expert in the field of business mobile solutions and technologies for automatic identification. He obtained extensive knowledge working as a project manager for major organizations in the region. Well aware of the business aspects in information processes, Andrej is the author of some of Spica’s successful products. An award-winner for the best innovation for the "Intelligent safety control system“, he is regularly invited to share his knowledge as the lecturer at the University of Ljubljana (Faculty of Engineering and Computer Science, Faculty of Economics). When not working for Špica, he is a passionate wine taster and blogger. Find out more at : http://vinskezgodbe.blogspot.com.

LEAVE A REPLY