Internet stvari v oskrbovalnih verigah

Včeraj 4.6.2014 je časnik Finance objavil članek o naprednih tehnologijah interneta stvari (Internet of Things) v oskrbovalnih verigah. Na to temo smo govorili tudi danes na mednarodni konferenci Living Bits and Things.

Navajam nekaj najbolj pomembnih točk iz članka, sken članka spodaj, celoten članek pa vam je na voljo na logistika.finance.si

Kaj je IoT?

Če poskušamo pogledati konkretno uporabo IoT v oskrbni verigi, moramo najprej opredeliti pojem IoT. IoT zajema po mojem razumevanju vse koncepte, ko naprave/predmeti/sistemi sami javljajo svoja stanja v centralni informacijski sistem in ko sistem sam upravlja s procesi. S takim pogledom lahko kot IoT razumemo že tudi čitalce črtnih kod, RFID čitalce ali naprave za sledenje vozil z GPS in prenosne naprave v rokah kurirjev in skladiščnikov.

Uporaba IoT v slovenskih oskrbnih verigah

Če IoT razumemo tako, je že tudi v Sloveniji v oskrbnih verigah ogromno IoT. Velika večina pošiljk, ki jih dostavljajo kurirske službe, je opremljenih s črtno kodo in se preskenirajo na vseh glavnih točkah in tudi na terenu. Tovorna vozila so opremljena z GPS sledenjem in merjenjem temperature, skladišča točno vedo, katere pošiljke so dali na katero vozilo in kam je to vozilo namenjeno. Torej imamo avtomatičen zajem podatkov (senzorski del IoT) v Sloveniji že kar dobro urejen in razširjen. Take IoT sisteme ‘prve generacije’ imajo v Sloveniji uvedeni vsi resni akterji v oskrbni verigi. Kar nam manjka, je povezava teh sistemov za zajem podatkov v nek centralni in inteligentni sistem, ki bi sam in v realnem času ugotavljal anomalije in opozarjal akterje na potrebo po korekcijah. Večjih avtomatičnih in inteligentnih sistemov IoT ‘druge generacije’ pa še nisem srečal.

Strošek senzorjev

Senzorji niti niso največji strošek pri takih sistemih, razen če ne gre za res veliko količino. Senzor pa mora biti na nek način povezan v internet, kar je že dražje. Ker lahko tak komplet senzor+povezava v internet hitro stane preko 100 EUR, ne vidim veliko možnosti, da bi take zadeve uporabljali na primer na vsakem paketu. Potrebno bo razviti inovativne metode za povezavo senzorjev v internet (koncentratorji podatkov, samo občasna povezava preko posrednikov ali podobno). Edino na tak način bo možno zmanjšati ceno povezanih senzorjev na nivo, ki bo dovoljeval masovno uporabo na nevračljivih enotah oz. paketih. Do tedaj pa bodo IoT koncepti v uporabi v oskrbni verigi preko obstoječih tehnologij (črtna koda, prenosni terminali, sistemi v vozilih). Torej je do tega, da bo vsak paket sam javljal svoje stanje, potrebno narediti še marsikaj, tako na področju tehnologije, kot tudi na področju povezave tehnologije v celovite poslovne rešitve.

Na Špici smo koncepte interneta stvari že večkrat uporabili pri svojih projektih. Več o našem pogledu in o naših rešitvah za oskrbne verige si lahko preberete tule:

SHARE
Being part of Spica management team for more than 15 years, Andrej Planina is considered a leading regional expert in the field of business mobile solutions and technologies for automatic identification. He obtained extensive knowledge working as a project manager for major organizations in the region. Well aware of the business aspects in information processes, Andrej is the author of some of Spica’s successful products. An award-winner for the best innovation for the "Intelligent safety control system“, he is regularly invited to share his knowledge as the lecturer at the University of Ljubljana (Faculty of Engineering and Computer Science, Faculty of Economics). When not working for Špica, he is a passionate wine taster and blogger. Find out more at : http://vinskezgodbe.blogspot.com.

LEAVE A REPLY