Industrija 4.0

Industrija 4.0 ali četrta industrijska revolucija?! Kaj sploh pomenita ta dva izraza, ki ju pogosto slišimo iz ust Angele Merkel in nemških gospodarstvenikov?

Prva industrijska revolucija je v 18. stoletju nastala kot posledica koriščenje vodne pare in premoga. Druga industrijska revolucija se je zgodila ob elektrifikaciji. Prinesla je masovno proizvodnjo in motor z notranjim izgorevanjem. Tretjo industrijsko revolucijo je povzročila digitalizacija, informacijska tehnologija (IT) in avtomatizacija proizvodnje.

IoT (Internet of Things) naj bi oz. že povzroča četrto industrijsko revolucijo. Nemčija je kot ena najbolj industrijsko razvitih držav vodilna pri tem. Njena vlada je iniciativo Industrija 4.0 razglasila kot ključno za nadaljnji razvoj industrije. Zanimivo pri tej iniciativi je, da je to prva industrijska revolucija, ki je napovedana vnaprej. Ostale analiziramo le iz zgodovinske perspektive. To nam daje prednost, da se nanjo pripravimo in jo v največji možni meri izkoristimo za preboj. Biti moramo del te revolucije – predviden ekonomski vpliv četrte industrijske revolucije je ogromen.IoT

Kaj potrebujete za IoT:

  • Senzorje (zajem podatkov)
  • Industrijske mobilne naprave (platforma)
  • Programsko opremo za obdelavo podatkov-big data
  • Ekipo zavzetih notranjih sodelavcev in izkušeno ekipo zunanjih strokovnjakov

Ne pozabite uvesti avtomatskega zajema in  izmenjave podatkov z drugimi podjetji v vaši oskrbni verigi

Primer

Ko hodim po terenu po industrijskih objektih po Sloveniji, vidim kar nekaj priložnosti, kjer bi lahko s pomočjo IoT koncepta izboljšali učinkovitost dela in hkrati povečali agilnost. Eden od takih primerov je opisan spodaj.

Dejstvo: Na stotine milijonov povratnih zabojev kroži dnevno med in znotraj industrijskih objektov. Na 99% vseh zabojev se uporablja desetletja star sistem zapisa – papir. V času, ko so spremembe edina stalnica, je težko s papirjem podpirati proizvodnjo v realnem času.

V veliki večini primerov lahko trdim, da v (proizvodnem) podjetju vedo, kaj pride na vhodno skladišče in kaj odpremijo. Med obema koncema pa sta vidljivost in nadzor v realnem času praktično nemogoča zaradi ročnih vnosov na papir. Papir v tem primeru povzroča vrzel. Poleg tega so tu še druge napake: prihaja do zamenjav in založenih zabojev, ki jih je praktično nemogoče najti.

Rešitev: Ena od možnih rešitev v okviru IoT so RFID značke na zaboju. Glede na funkcionalnost obstaja več vrst pametnih značk: pasivne, aktivne, e-papir (glejte sliko desno). Take značke omogočajo dostop do aktualnih informacij v realnem času in posledično prave odločitve:e-paper

  • Pametne značke (smart tags) povedo upravljavcu, kaj naj z zabojem/predmetom naredi.
  • Upravljavec izpolni navodila, je v interakciji s sistemom.
  • Vse transakcije in interakcije s sistemom se beležijo.
  • Sledimo vsakemu izdelku, zaboju, paleti v proizvodnji in spremljamo lokacijo, status in stanje.

Zbiranje podatkov je pomembno, ampak samo s pravo rešitvijo lahko pravilno reagiramo v dani situaciji. To pa pripelje do optimizacije. Na koncu lahko avtomatizacija procesov pripelje tudi do 50% povečanja učinkovitosti.

Kako se tega lotevamo na Špici:

projektna metodologija1

Izkušnje so pokazale, da so najboljši projekti tisti, ko nas povabite k sodelovanju v najzgodnejši fazi – že pri diagnostiki. Taki projekti so vedno uspešni: rešujejo prave izzive in to na način, ki je za vas najbolj primeren.

 

Viri: www.spica.si, Design Principles for Industrie 4.0 Scenarios: A Literature Review, www.RFIDJurnal.com

 

SHARE
Vodja rešitev za proizvodna podjetja.

LEAVE A REPLY