Industrija 4.0 – drugi del

Zadnjih nekaj dni je bilo v slovenskih medijih napisanega kar nekaj na temo “Industrija 4.0”, na to temo je slovensko-nemška gospodarska zbornica organizirala tudi okroglo mizo.

Kaj pa sploh je “Industrija 4.0”?

Moj sodelavec Urban Brodnik je pojem zelo lepo opisal v svojem tekstu http://blog.spica.com/slo/industrija-4-0/. Jaz bi k temu dodal še pojasnilo, da Industrija 4.0 pomeni napredek na treh točkah:

  1. digitalizacijo proizvodnje – informacijski sistemi za vodenje in načrtovanje proizvodnje
  2. avtomatizacijo proizvodnje – sistemi za zajem podatkov iz proizvodnih linij in za upravljanje s stroji
  3. povezavo proizvodnih lokacij v celovito oskrbno verigo – avtomatska izmenjava podatkov

Industry40

Če me vprašate, kje smo v Sloveniji z Industrijo 4.0, menim, da obstaja vsaj ena panoga, kjer so ti principi že dobro vpeljani in se jih ne da zaobiti. Gre za panogo proizvodnje avtomobilov, v kateri sodeluje kar precej pomembnih slovenskih podjetij, ki proizvajajo sestavne dele za avtomobilsko industrijo. Svetovna avtomobilska industrija, ki ji ritem narekuje Nemčija, je že desetletja nazaj ugovotila, da brez avtomatizacije in povezovanja ne bodo mogli premagati ameriških in azijskih proizvajalcev. Avtomatizacija, digitalizacija in izmenjava podatkov v teh podjetjih je napredna in izredno intenzivna.

Kdor torej želi spoznati in pri sebi uvesti princip Industrije 4.0, naj si pogleda avtomobilsko industrijo!

Stopnja avtomatizacije je neposredno povezana tudi s stopnjo dodane vrednosti, ki se proizvaja v neki konkretni industriji. Višja kot je dodana vrednost, bolj so procesi avtomatizirani. Pa tukaj ne mislim samo na mehanske procese na tekočem traku, temveč na celoten proces oskrbe delovnih mest oz. na celoten proces nastajanja končnega izdelka. Ko kupec naroči nov avtomobil, skonfiguriran po svojih željah, se v celotni verigi poddobaviteljev začnejo proizvajati sestavni deli, ki jih bo končni sestavljalec avtomobila moral vgraditi v končni izdelek – avtomobil v točno določeni konfiguraciji. V taki oskrbni verigi so vsi členi izredno medsebojno odvisni, morajo si zaupati in izmenjevati informacije o stanju v proizvodnji. Izmenjevanje informacij mora biti avtomatično, pretok informacij med računalniški sistemi mora biti hiter in tekoč. Ko nemški planer proizvodnje v Mercedesu pri slovenskem proizvajalcu naroči sedež, svojih zahtev ne poda preko telefona – vse poteka avtomatično, pogovarjajo se le še računalniški sistemi.

V okviru pojma Industrija 4.0 se predpostavlja, da bodo računalniški sistemi tudi sami avtomatično zajemali podatke iz proizvodnih linij. Če se bo tako na primer pokvaril stroj za brizganje pene za sedeže v slovenskem podjetju, bo zamudo računalniški sistem sam sporočil v Nemčijo, kjer bodo spremenili načrt proizvodnje.

Industrija 4.0 s sabo pripelje tudi popolnoma drugačno razmišljanje glede organizacije in vodenja proizvodnje in celotnega vodenja podjetij. Še bolj pomembni postanejo zaupanje, agilnost, izmenjevanje informacij, povezovanje informacijskih sistemov, avtomatski zajem podatkov v proizvodnji in nenazadnje seveda tudi avtomatsko vodenje proizvodnih procesov in strojev.

Koncepte Industrije 4.0 bi si seveda želela vpeljati tudi podjetja izven avtomobilske industrije. Tisti, ki bodo dobro razumeli nove paradigme, bodo bolj zaželeni partnerji in bodo ustvarjali večjo dodano vrednost. Četrti industrijski revoluciji pa se ne bo možno izogniti. Potrebno jo je razumeti in stopiti na ta hiter vlak. Kdor ne bo na vlaku Industrije 4.0, bo ostal na peronu.

Kaj je v Sloveniji že narejenega na tem področju?

Naj omenim nekaj zanimivih projektov, ki smo jih na Špici izvedli v zadnjem času in so povezani s transformacijo podjetij v skladu z doktrino Industrije 4.0:

  1. Pošta Slovenije v realnem času spremlja prisotnost in lokacijo svojih vozičkov. Uporabljajo RFID tehnologijo in celovito SW rešitev za nadzor in upravljanje svoje flote vozičkov http://www.spica.si/panoge/logistika-in-transport/reference
  2. UKC Ljubljana in Premogovnik Velenje uporabljata RFID za spremljanje vseh premikov uniform in zaščitnih oblačil skozi svoje pralnice in pri izdajah oblačil zaposlenim (link na članek)
  3. farmacevtska industrija in proizvodnje hrane, kjer je potrebno slediti vse sestavine in njihovo uporabo v proizvodnem procesu. (Sicer se tukaj še vedno večinoma uporablja črtna koda, vendar si vsi želijo RFID identifikacije)
  4. Gorenje Servis za vodenje operacij v skladišču rezervnih delov uporablja glasovno vodenje ljudi in tako zagotavlja veliko učinkovitost in varno delo. https://www.youtube.com/watch?v=DeOuIwMX2Ws

Hkrati opažamo vedno večjo povpraševanje po rešitvah, s katerimi bi proizvodna podjetja dobila avtomatičen vpogled v prisotnost in lokacijo transportnih sredstev (viličarji, palete) s pomočjo radijskih RFID sistemov.

  • Kolektor
  • Hidria
  • Polycom
  • Adria Mobil
  • Letrika
  • Cimos
  • Indramat
  • Bosch
  • Johnson Controls

PS: Preberite tudi članek na temo Interneta stvari

SHARE
Being part of Spica management team for more than 15 years, Andrej Planina is considered a leading regional expert in the field of business mobile solutions and technologies for automatic identification. He obtained extensive knowledge working as a project manager for major organizations in the region. Well aware of the business aspects in information processes, Andrej is the author of some of Spica’s successful products. An award-winner for the best innovation for the "Intelligent safety control system“, he is regularly invited to share his knowledge as the lecturer at the University of Ljubljana (Faculty of Engineering and Computer Science, Faculty of Economics). When not working for Špica, he is a passionate wine taster and blogger. Find out more at : http://vinskezgodbe.blogspot.com.