Digitalizacija slovenske logistike

Na Špici se že vrsto let ukvarjajo z digitalizacijo industrije in še posebej logistike. Z direktorjem Špice divizije g. Andrejem Planino se je na temo pogovorila Neža Plut.

  1. Kako ocenjujete trenutno stanje na področju digitalizacije v logistiki? Kaj je dobro in kaj slabo? Kje je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami?

Andrej Planina: Dogodki kažejo, da bo logistika ena od prvih panog, ki bo vpeljala koristi digitalizacije. Logistika je namreč močno in dnevno vpeta v poslovanje podjetij, ki pošiljajo in prejemajo blago in so življenjsko odvisni od logističnih storitev. Hkrati je v logistiki izredno pomembna stalna povezava fizičnega sveta z informacijskimi rešitvami. Logisti ne morejo poslovati, če nimajo dobre in povezanih IT rešitev. Logistika je tudi izrazito mednarodna branža in dobri slovenski logisti ne smejo zaostajati za velikimi mednarodnimi podjetji. Tisti slovenski logisti, ki ne bodo še letos povečali digitalizacije svojih procesov, bodo v bodoče opravljali le še enostavne storitve, kjer so manjše dodane vrednosti in vstop konkurentov izredno lahek. V Sloveniji je še vedno veliko logistov, ki se zanašajo na svoje tradicionalne prednosti, ki pa v bodoče ne bodo več relevantne. V tujini opažam tudi precej boljše sodelovanje med uporabniki javne logistične infrastrukture, kot so ceste in železnice, in upravljalci te infrastrukture, kot so pri nas DARS, Slovenske železnice, Luka Koper. Tega pri nas skoraj ni, so pa potencialne koristi precej velike, tudi za celotno družbo.

  1. Kako pomembna se vam zdi digitalizacija logistike v povezavi z gospodarstvom prihodnosti? Ali je res nujna? Kaj prinaša?

Andrej Planina: Akterji gospodarstva prihodnosti bodo med seboj močno povezani. In to ne samo informacijsko, temveč tudi v fizičnem svetu preko logističnih podjetij. Enako hitro, kot se interno digitalizirajo proizvodna podjetja, se morajo digitalizirati tudi ponudniki logističnih storitev. Sicer bodo postali nepomembni.

  1. Kako digitalizacija vpliva na poslovanje logističnih in tudi drugih podjetij?

Andrej Planina: Digitalizacija za logistična podjetja pomeni, da morajo za vsako pošiljko vedeti, kje se nahaja in kaj jo čaka na poti do prejemnika. Potrebno je uvesti sisteme za spremljanje pošiljk, za evidentiranje vseh premikov pošiljk in te sisteme digitalno povezati s sistemi pošiljateljev in prejemnikov. Prostora je dovolj tudi umetno inteligenco, ki lahko logistu svetuje, kako naj naloži tovornjak, po kateri poti naj pelje in kako naj voznik ravna tekom vožnje. Seveda pa morajo biti vsa skladišča in vsa vozila opremljena s primerno mobilno IT tehnologije, vse pošiljke pa vsaj s črtno kodo, če ne celo z RFID značkami.

  1. Kakšne koristi ima od tega končni uporabnik?

Andrej Planina: Pošiljatelj in prejemnik pošiljke sta zaradi polne digitalizacije logistike stalno obveščana o statusu in lokaciji njunih pošiljk in lahko prilagajata svoje poslovne procese. Tudi posamezni potrošnik, ki naroča preko internet trgovin lahko digitalno komunicira s kurirsko dostavno službo in se dogovori za lokacijo in termin dostave pošiljke. Dodatno prednost pa imajo lahko tudi upravitelji javne prometne infrastrukture, ki vidijo, katera vozila nameravajo uporabljati ceste in lahko temu primerno upravljajo s prometom. S pomočjo digitalizacije bi se lahko uvedle tudi cestnine za tovornjake, ki bi bile odvisne od ure v dnevu, morda celo od teže tovornjaka ali od trenutne zasedenosti cest. Uporaba avtocest bi bila izven konic lahko cenejša, v konicah pa dražja.

  1. Kaj bi svetovali logističnim podjetjem – kako čim bolj učinkovito izkoristiti digitalizacijo?

Andrej Planina: Pravijo, da je v podjetju potrebno določiti enega od uprave podjetja, ki bo zadolžen za digitalizacijo. To je vsekakor zelo koristno, še bolj pomembno pa je digitalizacijo dobro izkoristiti pri pridobivanju naročnikov. Logistično podjetje, ki je dobro digitalizirani in razume pomen povezovanja, bo veliko lažje pridobilo nove naročnike in ohranilo sedanje.

Preberite tudi: http://blog.spica.com/slo/industrija-4-0-in-slovenska-industrija/

SHARE