Avtomatska identifikacija pod kožo

Časopis Uporabna informatika je v svoji prvi letošnji kvartalni številki objavil članek* Fakultete za organizacijske vede v Kranju o pripravljenosti uporabe podkožnega mikročipa v zdravstvene namene.

Špica ima v svojem dolgem nazivu “sistemi za avtomatsko identifikacijo”, zato je tematika z našim razvojem stična.

V Špici za avtomatsko identifikacijo uporabljamo RFID kartice, obeske za ključe, bluetooth, NFC tehnologijo, črtno kode, glasovno razpoznavanje in seveda biometrijo (razpoznavanje šarenice, prstnega odtisa in obrazne morfologije). O uvedbi vsadkov ne razmišljamo, saj kot kaže študija, tovrstna tehnologija še ni družbeno sprejeta.

Mikročip

 

Študija povzema dejavnike, ki na eni strani z vidika uporabnosti in enostavnosti rabe in na drugi strani z vidika pomislekov in starosti vplivajo na odločitev, ali bi bolnik sprejel RFID identifikacijo z vsadkom ali ne.

V študijo je bilo zajetih 379 oseb različnih starosti in profilov. Anketa je spraševala po rabi RFID podkožnih čipov v medicinske, identifikacijske (osebna izkaznica,…), nakupovalne in plačilne namene ter vsakodnene rabe doma (odklepanje stanovanja, avta, telefona).

Demografsko so razlike sledeče:

  • na vprašanje, ali bi uporabili podkožni čip za zdravstvene potrebe, je 46,2% žensk odgovorilo pozitivno, moških pa le 42,7%
  • starostno pa je pozitivno odgovorilo 60% učencev, 58% dijakov, 47% študentov, 39 zaposlenih in 47% upokojencev.

Največje nezaupanje pri anketirancih vzbuja sposobnost države, zdravstvenega sistema in bank, da bi lahko zagotovile ustrezno stopnjo varnosti. Na drugi strani pa pozitivno vpliva na odločitev o rabi RFID čipa uporabnost te tehnologije: nadzor v medicinskem smislu, diagnostika, informiranje in alarmiranje o zdravstvenem stanju uproabnika (krvni sladkor, pritisk, srčni utrip), shranjevanje podatkov o amnezijah in alergijah v primerih nesreč ali nezavesti.

Podkožni mikročipi bi tako kot vse avtomatske identifikacije prinesli nižje stroške zdravstvene oskrbe, obravnava bolnikov bi bila hitrejša, informacije bi bile na voljo takoj in brez človeških napak. Mikročip se od ostalih načinov identifikacije razlikuje po enostavnosti uporabe, saj je vedno na razpolago, uporabniki ga težje izgubijo, ali jim ga kdo ukrade, ne more mu poteči baterija; hkrati pa lahko opravlja več funkcij.

Raziskava na koncu omeni še pomislek glede diskriminacije, saj bodo tisti, ki bodo morali izpolnjevati papirnate obrazce, ker ne bodo imeli mikročipa, prišli kasneje do zdrastvenih storitev.

Po tujih raziskavah stopnja sprejemanja mikročipa narašča in lahko se nadejamo, da čez 10 let ne bomo več brskali po žepih, da bi našli ključe, denarnica več ne bo prepolna različnih plastificiranih kartic, v primeru življenjske ogroženosti pa nihče več ne bo čakal na podatke o alergijah, krvnih skupinah in kontaktih svojcev.

Podkožni mikročipi sicer že živijo. V poslovni stavbi Epicenter na Švedskem uporabljajo podkožne čipe za kontrolo pristopa, plačevanje malic in rabo kopirnega stroja. Odziv, kako se obnese, je zapisal BBC-jev dopisnik Rory Cellan-Jones v kritičnem članku o uporabnosti tovrstne tehnologije.

 

* Članek Fakultete za organizacijske vede v Kranju opisuje študijo, katere avtorji so: Doc. Dr. Borut Werber, Doc. Dr. Alenka Baggia ter Doc. Dr. Anja Žnidaršič.

SHARE
Marija Jakopin is a presales consultant. Her field of work is about optimizing HRM processes and RFID tracking. She has an Applicative Mathematics Faculty degree, which enables her to understand the needs of the market from the IT point of view. In her free time she likes to explore tunnels.

LEAVE A REPLY